Steklina

Steklina

Še dolgo ne bom pozabil vožnje z motorjem po pakistanski puščavi, na 40 stopinjah, ko sem po dolgi vožnji brez žive duše zagledal velikega, tavajočega psa, ki ga je neobvladljiva sila gnala kar hitro naprej.

Ko mu je nekako uspelo zagledati možno žrtev, ga je steklina pognala proti meni, vendar se na srečo ni mogel kosati z motorjem, tako da sem mu ušel.

Z glavo obrnjeno nazaj sem utegnil videti samo njegove čeljusti, ki so šavsnile po zraku in nekaj goste sline, ki se je odlepila iz prilepljene mase okoli gobca in padla na vroča pakistanska tla, ki so pokopala že ničkoliko človeških žrtev stekline.


Steklina = skrajno resna bolezen


Steklina je skrajno resna bolezen, praktično vedno smrtnonosna, ki prizadane možgane, zanjo pa obolevajo vse toplokrvne živali.


V evropi se psi najpogosteje okužijo z ugrizom stekle lisice. Povzročitelj bolezni se bori za svoje preživetje z veliko prisotnostjo v slinskih žlezah bolne živali - tako se lahko lažje širi.

Po vstopu v telo nesrečnega psa, povzročitelj potuje po živcih do možganov. To lahko traja tudi do mesec dni, vendar, ko se pokažejo prvi znaki, bolezen hitro napreduje.

Prvi znaki se kažejo v blagih možganskih motnjah in trajajo ena do tri dni. Pri večini psov se nato razvije divja ali tiha oblika, ali kombinacija obeh. Nekateri psi pa poginejo brez vidnih večjih znakov bolezni.

Divja oblika se kaže z agresivnostjo in napadalnostjo, tiha oblika pa z izgubo kontrole nad telesom, ki se konča z ohromelostjo.


Steklino se lahko prepozna po teh znakih:

  • Vročina
  • Krči
  • Ohromelost
  • Nezmožnost požiranja
  • Povešena spodnja čeljust
  • Strah pred vodo, ki je posledica bolečega in otežkočenega požiranja
  • Spremenjen ton laježa
  • Vzdražljivost
  • Pretirano slinjenje


Stekline ni mogoče potrditi samo na osnovi teh znakov! Ob sumu, da je žival zbolela za steklino, je treba izvesti ukrepe in preiskave v skladu s  Pravilnikom o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje širjenja in zatiranje stekline.


Cepljenje psov

Steklina je razširjena predvsem v nerazvitih področjih, kjer je redno cepljenje zaradi različnih dejavnikov onemogočeno, prisotna pa je več ali manj po celem svetu. Zato cepljenje predstavlja (in še dolgo bo) najuspešnejšo obrambo pred njo.

Lastniki psov - bodite pozorni na 11. člen prej omenjenega pravilnika:

  • Lastniki psov morajo zagotoviti, da so psi prvič cepljeni proti steklini v starosti od 3 do 4 mesecev.
  • Drugo in tretje cepljenje psov je treba opraviti v razmakih do 12 mesecev od predhodnega cepljenja, vendar dve zaporedni cepljenji ne smeta biti opravljeni v istem koledarskem letu.
  • Če se drugo, tretje ali nadaljnja cepljenja ne izvajajo v rokih, se cepljenje po prekinitvi šteje kot prvo cepljenje.

Če so lastniki psov s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji opravili cepljenje v drugi državi, morajo najpozneje v 30 dneh od opravljenega cepljenja le to z dokazili prijaviti pooblaščeni veterinarski organizaciji.


Tukaj lahko z vnosom številke mikročipa sami preverite, kdaj morate svojega psa cepiti.


Cepljenje mačk

  • Cepljenje mačk proti steklini je obvezno, če potujejo preko meje.
  • Program cepljenja je enak kot pri psu.

Cepljenje belega dihurja

  • Cepljenje belih dihurjev proti steklini je obvezno, če potujejo preko meje.
  • Program cepljenja je enak kot pri psu.

Cepljenje lisic

Akcija cepljenja lisic proti steklini se izvaja vsako leto spomladi in jeseni. Vabe mečejo iz letala. V primeru, da pes vabo poje, je ta za psa neškodljiva in se z njo zagotovi le imunizacija. Vendar je kljub temu treba paziti na sledeče:

  • Ne dotikajte se nastavljenih vab za lisice.
  • Če najdete vabo na svojem dvorišču ali vrtu, jo odvrzite v smeti.
  • Če je prišla vsebina vabe v stik s sluznico ali svežo rano, to mesto dobro umijte z milom. Ker se vsak stik z vabo obravnava kot ugriz stekle živali, nemudoma obiščite najbližjo antirabično ambulanto.


Samo Janežič